"Prostovoljstvo ni le pomoč sočloveku, temveč temelj povezane, solidarne in odporne skupnosti. V Sloveniji so prostovoljci v letu 2022 opravili več kot 9 milijonov ur dela, kar jasno kaže na njihovo izjemno vlogo v družbi," je ob odprtju nacionalne konference Prostovoljstvo, srce kakovostnega življenja v občinah poudaril državni sekretar Ministrstva za Javno upravo, Jure Trbič.
Konferenca, ki jo je v torek, 11. marca 2025, organizirala Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij ZaNVO v sodelovanju s Slovensko filantropijo, je združila več kot 100 predstavnikov občin, nevladnih organizacij in strokovnjakov. Skupaj smo raziskovali, kako lahko občine z vlaganjem v prostovoljstvo prispevajo k bolj povezanim, trajnostnim in odpornim skupnostim.
Na dogodku so bile predstavljene dobre prakse občin Medvode, Postojna, Črna na Koroškem, Žalec in Koper, ki sistematično podpirajo prostovoljstvo. Razpravljali smo o ključnih izzivih prostovoljskih organizacij in o tem, kako jih lahko občine in druge institucije učinkovito rešujejo. Predstavljeni so bili tudi natečaji, kot sta Evropska prestolnica prostovoljstva in Prostovoljstvu prijazna občina, ter smernice za razvoj prostovoljskih programov.
Poleg tega je Ministrstvo za javno upravo predstavilo svoj pogled na prihodnost prostovoljstva v Sloveniji ter pomen njegove sistemske podpore. Dogodek je povezovala Kaja Cunk, udeleženci pa so izpostavili pomembnost sodelovanja med občinami in prostovoljskimi organizacijami pri oblikovanju trajnostnih rešitev.
Udeleženci konference so prisluhnili županom in predstavnikom občin, ki so predstavili različne načine in dobre prakse, ki dokazujejo, da se lahko s sodelovanjem občin in prostovoljcev ustvarjajo izjemne zgodbe.
Nejc Smole, župan Občine Medvode, je opozoril, da je v današnji družbi nujno ustvarjati priložnosti za mlade, da se vključijo v prostovoljske aktivnosti že v zgodnjih letih. "Če mlade vzgajamo v duhu solidarnosti, bodo vrednote prostovoljstva nosili skozi vse življenje," je dejal in poudaril pomen vključevanja prostovoljstva v šolski sistem. Opozoril je na izzive, ki jih prinaša sodoben način življenja in kako lahko ravno prostovoljstvo najboljša protiutež naraščajočemu individualizmu.
Igor Marentič, župan Občine Postojna, je izpostavil, da prostovoljci predstavljajo kar 36 % prebivalcev Postojne, kar je postalo še posebej vidno v kriznih trenutkih, kot je bila pandemija COVID-19. Po njegovem mnenju prostovoljstvo ni le pomoč, ampak ključno orodje za krepitev lokalne skupnosti in vključevanje ranljivih skupin. Izpostavil je pomembnost prostovoljstva tudi pri integraciji migrantov, ki se pogosto vključujejo v prostovoljske aktivnosti in tako hitreje postanejo del lokalne skupnosti.
Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem, je spregovorila o izjemnem pomenu prostovoljstva pri soočanju s posledicami naravnih nesreč. "Ko pride do krize, je ključnega pomena, da so skupnosti pripravljene. Prostovoljci so tisti, ki prvi priskočijo na pomoč in povežejo ljudi," je dejala ter poudarila, da prostovoljci s svojim delom prispevajo k višji kakovosti življenja vseh prebivalcev, krepijo družbeno povezanost in dvigujejo občutek varnosti ter skupnostne pripadnosti.
Nataša Gaber Sivka, vodja urada za družbene dejavnosti Občine Žalec, je predstavila projekt Hiša sadeži družbe Žalec, ki že deset let povezuje prostovoljce in krepi medgeneracijsko sodelovanje. "Več kot 29.000 prostovoljskih ur govori samo zase - ljudje si želijo sodelovati in prispevati k boljši skupnosti." Poudarila je, da medgeneracijsko sodelovanje zmanjšuje socialno izključenost, krepi vezi v skupnosti in omogoča starejšim aktivno udeležbo v družbenem življenju.
Emina Glavaš, višja svetovalka Mestne občine Koper, je predstavila model prostovoljske pisarne, ki povezuje prostovoljce s potrebami skupnosti. "S pravo podporo in jasnimi programi lahko občine omogočijo, da prostovoljci delujejo še bolj učinkovito in dolgoročno," je dejala ter poudarila, da je ključ do uspeha sistematična podpora prostovoljcem.
Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije, je izpostavil pomen natečajev, kot sta Evropska prestolnica prostovoljstva in Prostovoljstvu prijazna občina, ki občine spodbujajo k večjemu vlaganju v prostovoljske programe. Poudaril je, da lahko strateški pristop, vključevanje prostovoljskih programov v lokalne politike in podpora nevladnim organizacijam bistveno izboljšajo kakovost življenja prebivalcev.
Sabrina Lever, vodja projektov pri Slovenski filantropiji, je poudarila, da so za dolgoročno vzdržnost prostovoljstva ključni jasna strategija, kakovostna mentorstva za nove prostovoljce ter ustrezni finančni in infrastrukturni pogoji. Izpostavila je tudi pomen prepoznavnosti prostovoljskega dela in njegovih pozitivnih učinkov na družbo, saj to spodbuja večjo vključenost prebivalstva v prostovoljske aktivnosti.
Klara Kržišnik, predstavnica Mreže ZaNVO, je izpostavila ključno vlogo lokalnih stičišč nevladnih organizacij pri povezovanju prostovoljskih iniciativ in občin: "Nevladne organizacije niso zgolj izvajalci programov - so most med občinami in prebivalci, ki želijo prispevati,". Dodala je, da mora biti podpora prostovoljskim organizacijam vključena tudi v dolgoročne razvojne strategije občin.
Konferenca je pokazala, da prostovoljstvo ni le dejavnost, temveč temelj povezanih, solidarnostnih in odpornih skupnosti. Sistematična podpora prostovoljcem omogoča dolgoročno vzdržnost organizacij, ki prispevajo k družbeni povezanosti. Občine, ki prepoznavajo in podpirajo prostovoljstvo, pa ustvarjajo okolje, kjer so prebivalci bolj zadovoljni, medsebojno povezani in pripravljeni pomagati.
Celotno konferenco si lahko ogledate TUKAJ.
.jpg)
.jpg)
