V Sloveniji se pogosto soočamo z negativnimi odzivi javnosti, ko uvajamo inovativne ukrepe ali spreminjamo javni prostor in prometno ureditev s pristopi, ki jih v Sloveniji nismo vajeni. Negativni odzivi so najpogosteje posledica neučinkovitega vključevanja javnosti v procese odločanja. Večina lokalnih skupnosti namreč še ni najbolj vešča uporabe sodobnih orodij vključevanja javnosti. Pogosto nas tudi skrbi, da bo vključevanje javnosti zamaknilo ali celo onemogočilo izvedbo ukrepov, zato se procesom vključevanja, ki bi presegli zakonsko predpisane zahteve, izogibamo. Poleg tega so rešitve, ki niso razvite z vključevanjem javnosti, lahko pomanjkljive, saj načrtovalci ureditve javnega prostora razumejo in doživljajo drugače kot prebivalci, ki ta prostor vsakodnevno uporabljamo.

Številni evropski, pa tudi nekateri domači zgledi kažejo, da je vključevanje javnosti v procese urejanje javnega prostora že v fazah razvoja in načrtovanja izjemno koristno in dolgoročno dobra naložba, saj izboljša kakovost rešitev, spremeni dojemanje rešitve v javnosti in pozitivno vpliva na zaupanje v lokalne uprave. Ravno zato so se na PiNI odločili spodbujati skupnostno urejanje javnega prostora.

Na območju nekdanje obalne ceste med Koprom in Izolo so tako združili različne nevladne organizacije, ustanove in vse ostale zainteresirane in na 2 km dolgo »rolo« papirja, razprostrto na tem območju, risali, pisali ali kako drugače snovali prihodnost obalne ceste.

Nekaj številk o dogodku:

• razvili so 20 rol papirja (vsaka je bila dolga 100 m),
• obtežili so jih s 532 granitnimi kockami,
• polepili so jih z 200 številkami,
• dogodka se je udeležilo več kot 1000 ljudi iz celotne Slovenije, sosednje Italije in različnih evropskih držav,
• risalo je 618 posameznikov in posameznic, združenih v 75 skupin,
• na akciji je bilo uporabljenih 3288 flomastrov in 1750 voščenk,
• za udeležence in udeleženke dogodka so namenili 1000 vod,
• z idejami so zapolnili 750 m role papirja,
• v skrinjicah na stojnicah soo prejeli 78 pisnih predlogov.

Vsi predlogi so izredno raznoliki in inovativni. Udeleženci in udeleženke so se na dogodek večinoma vnaprej pripravili, kar kaže na to, da so prepoznali pomen skupnostnega načrtovanja tega prostora.

Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, je v naslednji fazi pripravil načrt analize podatkov, ekipa PiNE pa jih je, skladno z načrtom, obdelala in strnila v dokument Osmišljanje prihodnosti obalne ceste. Nastal pa je tudi krajši video dogodka.

Pininem delu lahko sledite na različnih komunikacijskih kanalih, predvsem pa na Facebook profilu in spletni strani.